Zgodovinski pregled

Narodna in študijska knjižnica (NŠK) je osrednja knjižnica Slovencev v Italiji. Po osvoboditvi maja 1945 je bila močno prisotna težnja in potreba po obuditvi kulturnega in prosvetnega življenja med Slovenci na Tržaškem in širše vzeto na Primorskem. Maja 1945 je bil na seji predsedstva Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora (PNOO) za Slovensko Primorje in Trst sprejet sklep: “Umesten je predlog o postavitvi kulturno-prosvetne komisije (…) Sprejet je bil sklep, s katerim se predsedstvu PNOO-ja nalaga, da izdela predlog in sestavi kulturno-prosvetno komisijo.” Ta naj bi vodila ustanavljanje vrsto kulturnih in drugih ustanov, zvez, organizacij, večina katerih deluje še danes. Ob ustanovitvi Slovenske prosvetne zveze (SPZ), 7. oktobra 1945 v Trstu, so poleg članov glavnega odbora izvolili odgovorne še za posamezne odseke. Eden izmed teh je bil Odsek za čitalnice in knjižnice, ki je dal pobudo za ustanovitev   Narodne in študijske knjižnice (1947).

Uradno je bila ustanovljena 17. julija 1947 in je začela delovati za javnost leta 1949. Kasneje sta se knjižnici pridružila še dva odseka, in sicer leta 1951 Odsek za zgodovino in etnografijo in leta 1989 Slovenska knjižnica D. Feigla v Gorici. Od leta 2004 Narodna in študijska knjižnica upravlja pritlične prostore v Narodnem domu v Trstu na osnovi 19. člena zakona št. 38/2001 za slovensko jezikovno manjšino v Italiji.

Pomembna mejnika v njenem razvoju sta leto 1973, ko si je po zakonu Socialistične republike Slovenije pridobila pravico do prejemanja obveznega izvoda vseh publikacij, ki jih tiskajo v Sloveniji, ter leto 1977, ko se je preselila v obnovljene prostore v Ul. sv. Frančiška 20, kjer je še danes. Leto prej, in sicer leta 1976, ji je dežela Furlanija-Julijska krajina priznala status ustanove, ki je pomembna za deželno stvarnost. Od leta 1991 do leta 2000 je finančna sredstva prejemala na podlagi državnega zakona za obmejna omočja, od leta 2001 pa jih črpa iz zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji.

Knjižnica je splošnega značaja, ima pa tudi nalogo zbiranja, popisovanja in hranjenja gradiva o Slovencih v Italiji. Njen fond je pretežno v slovenščini. Dostopen je prek spleta, del pa je še vedno popisan samo v listkovnem katalogu.  Knjižnica je kot aktivna polnopravna članica vstopila v sistem COBISS aprila leta 1997.

Slovenska knjižnica Damirja Feigla je naslednjica prve slovenske knjižnice, ki so jo v marcu 1906. leta odprli v Trgovskem domu v Gorici. Zanjo je takrat skrbela Narodna prosveta. Po prvi svetovni vojni se je njeno delovanje nadaljevalo, fašisti pa so jo ob koncu dvajsetih let zaprli in s silo zasedli Trgovski dom, knjige pa zmetali na cesto in jih sežgali.

Po vojni je knjižnica doživljala težke čase in se selila iz enega sedeža v drugi, dokler je ni prevzela Slovenska prosvetna zveza. V 80. letih so jo poimenovali po pisatelju Damirju Feiglu. Leta 1989 je Feiglova knjižnica prešla pod upravo Narodne in študijske knjižnice iz Trsta in takrat prvič zaposlila poklicno knjižničarko. Knjižnico so takrat popolnoma preuredili in odprli za obiskovalce z rednim delovnim urnikom.

Leta 2005 se je preselila v KB center na Korzu Verdi v centru Gorice. V sodobnih in moderno opremljenih prostorih so tri študijske sobe, velika sprejemnica s priročniki in računalniki ter prikupna mladinska soba, ki je bila po načrtu goriškega arhitekta Dimitrija Waltritscha namensko dograjena k poslopju.

Odsek za zgodovino in etnografijo Kmalu po nastanku in začetku delovanja knjižnice NŠK so stekle priprave za ustanovitev Odseka za zgodovino in etnografijo (OZE), ki je uradno začel delovati 1951. leta.  Njegov sedež je bil v prostorih NŠK v Ul.  Geppa. Od tam se je preselil v tretje nadstropje stavbe v Ul.  Montecchi 6, kjer je ostal vse do leta 1978, ko je dobil večje prostore v zgradbi Kulturnega doma v Trstu. Od januarja 2014 deluje Odsek na novi lokaciji v Ul. Montecchi.