Pravilnik Narodnega doma
Knjižnica daje na razpolago prostore Narodnega doma širši javnosti za kulturne dejavnosti, ki imajo kot glavni cilj spodbujanje medkulturnega dialoga in aktivno uporabo slovenskega in italijanskega jezika v širšem prostoru.
Knjižnica daje na razpolago prostore Narodnega doma širši javnosti za kulturne dejavnosti, ki imajo kot glavni cilj spodbujanje medkulturnega dialoga in aktivno uporabo slovenskega in italijanskega jezika v širšem prostoru.
Vsaka organizacija ali posameznik, ki rezervira dvorano, izpolni obrazec in ga podpisanega vrne knjižnici. Istočasno se z upravo dogovori za povračilo stroškov glede na vrsto prireditve.
Narodni dom je bil od svojega odprtja leta 1904 do požiga leta 1920 izraz narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev. Načrt zanj je leta 1902
Leta 1902 je Trgovsko-obrtna zadruga, na pobudo Henrika Tume, začela pripravljati gradnjo poslopja za potrebe goriških Slovencev. Načrtovanje so zaupali arhitektu Maksu Fabiani, stavbo so zgradili in opremili slovenski obrtniki in podjetniki iz Goriške (gradbeno podjetje bratov Mozetič, Mizarska zadruga Solkan, ključavničarstvo Alojzija Živica, steklarsko podjetje Antona Korena).