Tamara Pahor: ZAKAJ NE ZAUPAMO (VEČ) MAMI, KI JE V NAS?

28. februar 2019 ob 17. uri

 

Starši smo lahko veliko prebrali in se skrbno pripravili na svojo novo vlogo. Kljub temu pa večkrat v praksi ugotovimo, da je realnost različna od pridobljenega znanja. Zakaj ne znamo več, kako bi ukrepali, ko otrok joče? Ga res “razvajamo“, če ga držimo v naročju? Kaj mu je, da tako malo spi? Ali so res potrebni tečaji, da se naučimo božati svojega otroka? Kako naj ga hranimo? Kaj pa, ko se rodi bratec …?

Koliko vprašanj in koliko različnih nasvetov! Poskušajmo poiskati skupaj pravilne odgovore, ki jih že nagonsko poznamo, če le, kakor pravi Susanna Tamaro, „gremo, kamor nas vodi (mamino) srce.“

 

Tamara Pahor je pediatrinja, ki se že preko 25 let ukvarja z zdravjem otrok. Večino svoje dosedanje delovne poti je opravila v bolnici, kjer je delala na pediatričnem oddelku, na urgenci, na oddelku za neonatalno intenzivno nego, za alergologijo in diabetologijo. Na izpopolnjevalnih tečajih je predavala neonatalno oživljanje v porodnišnici. Sodelovala je pri slovenski socio-psihopedagoški službi in je soavtorica preko 30 znanstvenih publikacij. Udeležuje se izobraževanj in jih tudi sama prireja ter vodi skupine za samopomoč najstnikov.

Dolgoletna izkušnja jo je privedla do spoznanja, da je zahtevnih patologij v resnici res malo. Velika večina problemov ima svoje korenine v spopadanju z zahtevno nalogo starševstva. Kot materi treh otrok ji je bilo veliko lažje razumeti starše in dojeti njihove strahove. Ugotovitev, da se dobro počutje otroka in družine ne kaže le v “odsotnosti bolezni“, jo je privedlo do tega, da se danes temu posveča v svojih dveh zasebnih ordinacijah v Trstu in na Goriškem. Poklic zdravnika dopolnjuje s podporo starševstvu: staršem prisluhne, z njimi deli bremena in jim vliva zaupanje vase.