Blog Archives

GO Knjižni čebelnjak

Za svoje delo je prejela še številne literarne nagrade, med njimi leta 2012 najvišje ameriško odlikovanje, Medaljo svobode. Napisala je 11 romanov, za katere je značilno, da je osrednja tema oblikovanje identitete temnopoltih Američanov na podlagi različnih zgodovinskih ozadij, v ospredje pa pogosto postavlja ženske like.

Roman Ljubezen govori o Billu Coseyu, temnopoltem lastniku hotela, ki tudi po smrti obseda vdovo in vnukinjo. To je pretresljiva zgodba dveh mladostnih prijateljic iz srednje dobro stoječega črnskega okolja, ki po čudnih okoliščinah večino življenja prebijeta v medsebojnem sovraštvu. Morrisonova razkriva prizadevanje ljudi, da bi kljub vsemu ohranili v sebi nedolžnost otroka.

Ljubezen je ali ni. Tanka ljubezen sploh ni ljubezen.

GO Knjižni čebelnjak

Vsi otroci si zaslužijo superjunake in svoj pravljični svet. Sedemletna Elsa ima bujno domišljijo, ves čas odkriva nove besede v Wikipediji in razume reči, ki jih odrasli ne. Njena 77 letna babica je njena super junakinja in skupaj potujeta v kraljestvo pravljic, kjer so vsi drugačni in kjer od tebe nihče ne pričakuje, da boš normalen. Babica je Elsina najboljša in edina prijateljica. Elso čaka huda preizskušnja, ko bo spoznavala usodo številnih ljudi, kjer se bosta pravljični in resnični svet prepletla. Kajti, kot pravi njena babica: “Najboljše pravljice niso nikoli popolnoma resnične in nikoli popolnoma izmišljene”.

GO > Knjižni čebelnjak

Delo prikazuje moralni padec človeštva. V mestu nenadoma izbruhne nenavadna epidemija “bele slepote”, ki se izjemno hitro širi med ljudmi. Ljudje popolnoma oslepijo, vidijo samo izrazito belo svetlobo. Da bi oblast zajezila širjenje epidemije, vse okužene strpa v opuščeno umobolnico, toda stvari kmalu uidejo izpod nadzora in slepci ostanejo prepuščeni sami sebi. V kaosu, ki nastane, sta morala in etika pozabljeni in na dan pridejo najhujše plati človeškega značaja.

 

Knjižni čebelnjak

Ali poznate avtorico dela, o katerem se bomo pogovarjali na prvem Knjižnem čebelnjaku? Elif Shafak je ena najbolj poznanih sodobnih turških avtoric. Rodila se je v Strasbourgu in odraščala v številnih državah in mestih, saj je njena mama bila diplomatka. V Turčiji, ki jo ima za domovino, je oblast ne mara, ker je vztrajna zagovornica človekovih pravic, pravic žensk in drugačnospolnih, medijske svobode, pravic manjšin in vsega tistega, kar turška avtokratska oblast pojmuje kot protiturško delovanje. Elif Shafak je poučevala na različnih univerzah po svetu in pisala članke za več časopisov, svoje knjige pa ustvarja v turščini in angleščini.

Bralni krožek Skupaj s knjigo

Krut in NŠK priredita v sklopu Vseživljenskih aktivnosti, srečanje bralnega krožka Skupaj s knjigo. Na srečanju bo prisoten zgodovinar  Štefan Čok , ki bo vodil pogovor na temo obletnic, ki so v središču pozornosti bralne akcije Pod svinčenim nebom.

TS – Živeti v Sovjetski zvezi (bralni krožek)

Letošnjo sezono srečanj pri bralnem krožku zaključimo s pogovorom z Miroslavo Leban in Martino Kafol o osebnih izkušnjah v vsakdanjem življenju v Sovjetski zvezi tik pred njenim razpadom.

Miroslava Leban je živela v Volžskem blizu Volgorada v današnji južni Rusiji od leta 1987 do 1989. Zaposlena je bila pri italijanskem podjetju. Po poklicu je prevajalka in tolmačica ter turistični vodnik. Ukvarja se s  pisanjem pravljic. Že vrsto let sodeluje v oddaji na Radiu Trst A Pravljice za dobro jutro. Martina Kafol je med leti 1989 in 1992 večkrat preživljala daljša obdobja v Moskvi. Danes živi na Krasu in je urednica pri knjižnih založbah ter nastopa kot moderatorka in organizatorka raznih dogodkov.

 

TS – Sm figo, čitm knjigo

Na silvestrski večer, ko zima že pošteno grize, nedaleč od čudovitega Bohinjskega jezera sprehajalka s psom najde v reki truplo. Policija se znajde v slepi ulici, saj umorjenki manjka poglavitni del telesa za njeno identifikacijo – glava. Kako poiskati morilca, če ne veš, kdo je žrtev?

Višješolci se boste z mentorjem Romeom Grebenškom spoprijeli s krutim umorom mlade ženske, katere smrt raziskuje šarmanten višji inšpektor Taras Birsa v kriminalnem romanu Jezero (Tadej Golob), v sredo, 15. maja, ob 15. uri v Oddelku za mlade bralce.

Bralni klub je namenjen najstnikom in najstnikom po duši in deluje v okviru projekta Medgeneracijsko branje Društva Bralna značka. Program društva Bralna značka Slovenije – ZPMS sofinancirajo Javna agencija za knjigo RS, Urad za Slovencev zameljstvu in po svetu in MIZŠ, Zavod RS za šolstvo.

Info: mladinskioddelek@knjiznica.it, 040 9896153 ali www.knjiznica.it. Sledite nam tudi na družbenih omrežjih. Lepo vabljeni!

 

 

 

TS – Sm figo, čitm knjigo

 

Naslednje srečanje SM FIGO, ČITM KNJIGO za srednješolce bo v sredo, 27. marca, ob 15. uri v Narodnem domu. Pogovarjali se bomo o tisti knjigi, ki jo bere Corbyn Besson. Kdo jo je že prebral? Kdo ve, o čem govori? Če mislite, da govori o supergah, se pošteno motite. 🙂

Višješolci ste vabljeni v sredo, 3. aprila, vedno ob 15. uri.

 

Kdor lahko, naj pomaga in širi glas, pripelje prijatelje, deli letake, piše objave … Poiščite nas na družbenih omrežjih, delite naprej. Lepo bi bilo, da se ta krog poznanstev razširi in obogati!

Letak

Plakat

TS – Bralni krožek s pesnico Liliano Visintin

NŠK in Krut v sklopu Vseživljenjskega učenja vabita na srečanje bralnega krožka, ki bo v ponedeljek, 18. marca, ob 18. uri v čitalnici knjižnice v Ul. S. Francesco 20. Na srečanju bo prisotna pesnica Liliana Visintin, ki je objavila  več pesniških zbirk in prejela nagrade za svoje umetniško delo. V svojih pesmih Liliana Visintin posreduje prebliske in čustva, kot odraz duševnih stanj. Pogovor o njeni poeziji in drugih zanimanjih bo vodila Gabriela Caharija.

Srečanje je odprto vsem, ki želijo prisluhniti tenkočutni pesnici.

TS – V Brucku taborišču 1915-1918

KRUT v sodelovanju z NŠK, v sklopu projekta Slovenci skoti stoletja,  prirejata srečanje  o Slovencih med prvo svetovno vojno. V čitalnici Narodne in študijske knjižnice bo govor o knjigah Vilija Prinčiča o Slovencih z območja bojev. Moderiral bo Štefan Čok. Predavanje sodi v okvir  srečanj bralnega krožka Skupaj s knjigo.