Jubilejno srečanje z Markom Kravosom

Pisatelj in pesnik, avtor knjig za otroke, prevajalec, slavist, urednik, univerzitetni docent, predsednik ZSKD-ja, Slavističnega društva, Slovenskega kluba, Slovenskega centra Pen, tajnik Društva slovenskih pisateljev, nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik nagrade za pesništvo Astrolabio d’oro, nenazadnje tudi predsednik društva Bralna značka. Vse to je Marko Kravos, eden najbolj prepoznavnih in plodovitih tržaških avtorjev, čigar dela so prevedena v vsaj dvajset jezikov.

Ob visokem življenjskem jubileju Marka Kravosa bomo v Oddelku za mlade bralce Narodne in študijske knjižnice počastili avtorjevo ustvarjanje za otroke. V četrtek, 11. maja, bodo ob 18.00 ob prisotnosti pisatelja ter ilustratorjev Jurija Devetaka in Anke Kočevar srečanje oblikovale urednica založbe Miš Gaja Kos, pri kateri sta izšli leta 2021 dvojezična slikanica Hiša selivka / La casa migrante z ilustracijami Erike Cunja in leta 2022 kartonka Tri račke z ilustracijami Anke Kočevar, urednica Založništva tržaškega tiska Maša Ogrizek, sozaložnica Gabriella Musetti iz založbe Vita Activa Nuova iz Trsta in prevajalka v italijanščino Patrizia Raveggi, ki so poskrbele za objavo nove Kravosove knjige Deva iz Devina in trije junaki. Stripovski »igrokaz po starih zgodbah« z ilustracijami Jurija Devetaka, ki je izšel v treh jezikih (slovenščini, italijanščini in nemščini) pri ZTT-ju v sodelovanju z založbama Drava – Wieser Verlag in Vita Activa nuova, s podporo Slovenske kulturno-gospodarske zveze ter pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina, bo na srečanju prvič predstavljen zainteresirani javnosti.

Dogodek bo z glasbeno točko na kitari popestrila Mateja Martini, učenka Glasbene matice iz razreda prof. Marka Ferija, priložnostna razstava ilustracij Jurija Devetaka, Anke Kočevar in Erike Cunja pa bo navdušila ljubitelje likovne umetnosti. V Oddelku za mlade bralce NŠK v Narodnem domu bo na ogled do torka, 23. maja.

Deva iz Devina in trije junaki

ilustriral Jurij Devetak

ZTT, Drava, Vita Activa nuova, 2023

V stripovski pripovedi Deva iz Devina in trije junaki sta moči združila odlični slovenski tržaški pesnik, pisatelj, otroški avtor, esejist in prevajalec Marko Kravos ter tržaški stripar Jurij Devetak. V knjigi se prepletajo tri ravni: pogansko-mitološka, pravljična in sodobna. Na prvi pogled gre za klasično pravljico, kjer razvajena princeska čaka na ženina na svojem gradu v Devinu. A Kravos to pravljično matrico domiselno in duhovito postavi v dialog tako s sodobnostjo kot mitološko preteklostjo oziroma brezčasnostjo. Stripovska pripoved je namreč zasnovana kot otroška gledališka predstava oziroma igrokaz, kjer spremljamo sodobne mladostnike, ki imajo generalko za gledališko predstavo, nastalo po pravljici Deva iz Devina in trije junaki. Ta podvojena zasnova avtorju omogoča, da sproti in obenem z distance komentira osnovni tekst: se danes še sme reči zamorc? Bi bile sodobne princeske zadovoljne, če bi dobile v dar granatno jabolko in ne rubinov? Bi le čakale na snubce, ali bi stvari vzele v svoje roke? Kaj niso nekdaj pod gradom Devin darovali mogočni boginji? Časovni okvir zgodbe je čarobna kresna noč, najkrajša noč v letu. Na ta način se avtor pokloni čudežnosti, brezčasnosti in nespremenljivosti narave. Na igriv, hudomušen način pa se pokloni tudi ljubezni, saj je to univerzalni jezik, ki ga razumemo vedno in povsod, pa četudi brez praprotnega zrna v žepu. Posebna dimenzija knjige je tudi  dialekt, v katerem se med seboj pogovarjajo otroški liki v pripovedi, kadar ne nastopajo v gledališki igri v privzdignjenem, nekoliko arhaičnem jeziku. Tako je knjiga večplastna tudi v jezikovnem smislu. Obenem pa gre tudi za izvrsten, uigran dialog med besedno in likovno govorico dveh mojstrov. Jurij Devetak, ki je opozoril nase z izjejmnim stripom Nekropola, ne le nenehno drži korak s Kravosovim besedilom, ampak mu vseskozi dodaja tudi lastne duhovite komentarje.

Avtor Marko Kravos o zgodbi:

Ta zgodba je pismo: v steklenici čaka, da ga kdo prebere. To upanje goji na svojem kozjem otoku pisatelj, da bi komu zaupal skrivnost, kako se vse prepleta, spreminja in večno vrti. Še sam ne ve, kaj je v zgodbi res, kaj je igra in kaj sanjska resnica, ko pripoveduje o stari veri iz davnine; po meri naše kratke pameti o princesi s tremi imeni, o treh junakih: jutru, dnevu in noči v kresnem času, ko nastopajo tudi trije živalski čudaki, saj je mogoče tedaj razumeti in občutiti vse glasove, vse dišave v vesolju in se potem zgodi, da se v igri spremeniš v princeso, žival ali v sladko zrnko. Junaki nosijo imena po kresniku, imena grajske dame so po slovanskem božanstvu. To so samo besede in slike: vonje, glasove, tudi dotike, naj si bralec domisli sam.

Tri račke

ilustrirala Anka Kočevar

Založba Miš, 2022

Tri račke se brezskrbno kopajo, a jih zmoti muc, ki jih draži in sprašuje, kje so njihove hlačke. Kmalu se mu pridruži tudi žabec. Račke zaman iščejo hlačke, a k sreči mimo prinese štrokljo, ki okara lumpa in potolaži račke, da vendar njihove ritke skriva puh, a je tudi pametno dati na glavo klobuk.

Prisrčna kartonka je napisana deloma v prozi, deloma v verzih. Je igriva in šaljiva, male poslušalce in ogledovalce pa bodo gotovo očarale tudi simpatične podobe razigranih račk in ostalih živalskih likov.

Hiša selivka/La casa migrante

ilustrirala Erika Cunja

Založba Miš, 2021

V knjigi Hiša selivka Marka Kravosa so zbrane tri pravljice. V prvi, „Zajec zvitorepec“, spoznamo zajca, ki se zvito reši iz lisičinih krempljev, prične prodajati srečo in obogati. Za nameček si omisli še malce bolj razkošen rep, kot smo ga pri zajcih vajeni, in celo ladjo, ki ga pripelje v cirkus … V pravljici „Rozamunda, Hudik in paž Nace“ z zadrževanim dihom spremljamo, kako kraljična Rozamunda po strašni pomoti pade v roke zlobnemu Hudiku. Njena usoda je odslej odvisna le od iznajdljivosti paža Naceta. Mu bo pravočasno uspelo rešiti kraljično? V pravljici „Hiša selivka“ srečamo dečka Luko, ki hišico babice in dedka spremeni v bujen vrt, ki marsikomu zbudi tek. Ker se kradljivci in nadloge vrstijo ena za drugo, se Luka odloči hišico preseliti. In to kar po zraku! Kdo mu pri tem pomaga, pa kar sami preverite!

V pravljicah torej naokoli skakljajo, letijo in se potikajo zanimivi in izvirni liki, poleg tega bomo v knjigi našli tudi kup domiselnih ukan, preizkušenj in rešitev. Pravljice Marka Kravosa pa niso samo blagozvočne in čarobne, ampak tudi hudomušne in zbadljive. Knjiga, ki jo je pravljično ilustrirala Erika Cunja, je dvojezična. Pravljicam v slovenščini se na koncu pridružijo še vse tri v italijanščini – med platnicami bo zagotovo vsak bralec našel vsaj eno po svojem okusu.