COBISS: poišči knjigo, članek, revijo…
COBISS: poišči knjigo, članek, revijo…

O knjižnici

Narodna in študijska knjižnica je osrednja knjižnica Slovencev v Italiji.

Glavna naloga njenih oddelkov je posredovanje knjižničnega gradiva v slovenščini, pospeševanje bralne kulture ter zbiranje, urejanje, hranjenje in vrednotenje kulturne in znanstvene dediščine Slovencev v Italiji.

Narodna in študijska knjižnica je osrednja knjižnica Slovencev v Italiji. Uradno je bila ustanovljena 17. julija 1947, za javnost pa je bila odprta leta 1949. Dežela Furlanija-Julijska krajina ji je leta 1976 priznala status knjižnice posebnega deželnega pomena. NŠK je splošna knjižnica, ki opravlja tudi nalogo zbiranja, popisovanja in hranjenja dokumentarnega gradiva o Slovencih v Italiji. Njen fond sestavlja pretežno gradivo v slovenščini, ki je vključeno v vzajemni katalog slovenskih knjižnic COBISS. Knjižnica, ki je tudi osrednji sedež NŠK, se nahaja v samem centru Trsta blizu sinagoge, v prvem nadstropju stavbe, kjer domujejo tudi druge slovenske ustanove. Razpolaga z obširno čitalnico s pultom in prostorno in svetlo študijsko sobo. Hrani približno 170.000 enot gradiva, večina se nahaja v trinadstropnem skladišču, nekatere pa so na prost pristop. Svojim bralcem ponuja v brezplačno uporabo tudi bogat izbor e-virov v slovenščini in drugih jezikih preko te spletne strani. Na voljo so npr.: spletni portal BIBLOS, ki omogoča izposojo slovenskih e-knijig, mobilna aplikacija AVDIBOOK za izposojo zvočnih knjig, PRESSREADER z zbirko elektronskih časopisov idr. Zaposleni pomagajo obiskovalcem pri iskanju in izbiri gradiva. NŠK posreduje gradivo tudi ostalim knjižnicam v Sloveniji preko medknjižnične izposoje. Tržaški sedež ima z Osrednjo knjižnico Srečka Vilharja iz Kopra vzpostavljeno učinkovito brezplačno medknjižnično izposojo. Knjižnica obenem sistematično zbira in ureja gradivo, ki ga izdajajo Slovenci v Italiji, in publikacije, ki obravnavajo Slovence v Italiji. Vsako leto na pobudo knjižnice izide Bibliografija slovenskega tiska v Italiji v Koledarju Goriške Mohorjeve družbe, v Trinkovem koledarju pa Bibliografija slovenskega tiska v videmski pokrajini. Knjižnica redno organizira vodene obiske, prireja kulturne dogodke in razstave mladih likovnih ustvarjalcev ter fotografov. Z različnimi projekti spodbuja in krepi bralno kulturo med Slovenci v Italiji.

 

Odsek za zgodovino in etnografijo

Odsek za zgodovino in etnografijo (OZE) je bil ustanovljen leta 1951 na pobudo Zorka Jelinčiča. Fond OZE-ja sestavlja več kot 1200 arhivskih enot, ki dokumentirajo prisotnost in delovanje Slovencev v Italiji. Arhivske mape vsebujejo dokumentarno gradivo, originale in reprodukcije od 19. stoletja dalje. Arhiv sestavljajo zapuščine posameznikov, arhivi institucij in društev ter tematske zbirke. Negativi fotografa Marija Magajne iz fonda Primorskega dnevnika so najpomembnejša zbirka OZE. Zbirka vsebuje več kot 8000 kuvert, v katerih je skoraj 300.000 negativov. Vsi negativi iz fonda Primorskega dnevnika so digitalizirani in shranjeni v formatih PDF in TIFF. Uporabniki si lahko digitalizirane fotografije pregledajo le v prostorih OZE-ja. Celotna fototeka pa šteje približno 80.000 fotografij od konca 19. stoletja do današnjih dni. Biografski arhiv vsebuje več kot 2500 enot. Sestavljajo ga kuverte z dokumenti in drugim gradivom o osebnostih, ki so pomemne za Slovence v Italiji. Posamezni fondi so dostopni na spletni strani in vzajemnem katalogu COBISS. Za dostop do gradiva pa se je treba predhodno naročiti. Odsek hrani tudi muzejske etnografske eksponate: kmetijsko in obrtniško orodje, glasbene inštrumente, šolske zvezke, spričevala, prapore, izvirne zgodovinske narodne noše in druge predmete. Odsek za zgodovino in etnografijo prireja tudi tematska srečanja in predavanja namenjena mladim in odraslim.

Odbor za proslavo bazoviških žrtev (kasneje junakov) je bil ustanovljen julija 1945.  Slovenska ljudska oblast v Trstu je z njegovo ustanovitvijo želela počastiti spomin na mlade aktiviste Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimira Miloša in Alojza Valenčiča, ki so bili obsojeni na smrt na prvem tržaškem procesu ter ustreljeni 6. septembra 1930 na vojaškem strelišču v Bazovici in so postali simbol protifašističnega odpora. Od septembra leta 1945 dalje je pred spomenikom bazoviških žrtev spominska svečanost, in sicer vsako prvo nedeljo po 6.  septembru. Leta 1997 je Odbor za proslavo bazoviških junakov stopil pod okrilje Narodne in študijske knjižnice in skrbi za ohranjanje spomina na štiri ustreljene junake, za ohranjanje vrednot protifašizma in s tem podpirajo kulturo miru in sožitja. Predsednik Odbora je Milan Pahor.

 

Knjižnica Damirja Feigla

Knjižnica Damirja Feigla je naslednjica prve slovenske knjižnice, ki so jo odprli leta 1906 v Trgovskem domu v Gorici. Po prvi svetovni vojni se je njeno delovanje nadaljevalo, dokler ni fašistična oblast leta 1926 s silo zasedla Trgovski dom. Knjige so zmetali na cesto in jih sežgali. V osemdesetih letih 20. stoletja so knjižnico poimenovali po pisatelju Damirju Feiglu (1879-1959). Leta 1989 je Feiglova knjižnica prešla pod upravo Narodne in študijske knjižnice iz Trsta. Iz Šolskega doma v Križni ulici se je leta 2005 preselila v KB center na Korzo Verdi v mestno središče. Aprila leta 2021 pa je dokončno dobila obnovljene prostore v pritličju Trgovskega doma. Načrt prijetnih in sodobno opremljenih prostorov je izdelal arhitekt Dimitri Waltritsch. Interier je oblikoval kot prikupen in odprt prostor, ki se razvija na treh nivojih. V pritličju nas sprejme zračen sprejemni prostor s časopisno čitalnico. Na naslednjem nivoju se nahaja privlačen mladinski oddelek z obsežnim balkonom. Na podestu je več študijskih prostorov in udoben kavč za branje in učenje s pogledom na Ljudski vrt in ulični utrip. Gradivo (preko 60.000 enot) je postavljeno na prost pristop. 20 % knjig je v italijanskem jeziku in precej tudi v angleškem. Knjižnica sprejema preko 1700 obiskovalcev na mesec. Knjižničarke uporabnikom svetujejo pri izbiri knjižničnega čtiva in študijskega gradiva ter z različnimi dejavnostmi spodbujajo branje. Knjižnica je pobudnik in organizator številnih kulturnih prireditev, ki potekajo tudi v bližnji konferenčni dvorani. V knjižnici se vrstijo literarni in kulturni večeri za mlade in odrasle bralce, knjižni klubi in bibliopedagoške dejavnosti za najmlajše. Knjižnica redno gosti tudi šole in druge organizacije. Feiglova knjižnica je pomembno kulturno središče v mestu, ki aktivno sodeluje z različnimi organizacijami na Goriškem in v Sloveniji.

 

Oddelek za mlade bralce

Oddelek za mlade bralce ima sedež v Narodnem domu. Narodni dom je bil od odprtja 1904 do požiga 1920 izraz narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega preporoda tržaških Slovencev. 19. člen zaščitnega zakona za slovensko manjšino št. 38/2001 predvideva vračanje Narodnega doma slovenski narodni skupnosti ter selitev slovenskih organizacij v zgradbo začenjši z Narodno in študijsko knjižnico. V pritličnih prostorih Narodnega doma je bil leta 2004 odprt Slovenski informativni center. Od februarja 2014 pa tam deluje Oddelek za mlade bralce. V največji sobi je knjižno gradivo, primerno za otroke do 12 let. V pisanih barčicah so na voljo kartonke za najmlajše. Dobro je založena tudi sosednja Mladinska soba. Oddelek za mlade bralce redno prireja pravljične urice in spodbuja kulturo branja pri otrocih. Pravljične urice se poleti preselijo na plažo v Sesljan in se preimenujejo Pravljice pod senčnikom. OMB prireja tudi srečanja z avtorji za otroke in mladino, predstavitve knjig, bralna tekmovanja, likovne delavnice za malčke ipd. Bogata je tudi razstavna dejavnost z znanimi knjižnimi ilustratorji.

STATUT NARODNE IN ŠTUDIJSKE KNJIŽNICE

sprejet na izrednem občnem zboru dne 21. marca 2018

Uvod

Narodna in študijska knjižnica je bila ustanovljena 17. julija 1947 v Trstu. V ustanovni listini piše: »Knjižnica bo narodna, ker bo zbirala ves slovenski tisk, in študijska, ker bodo njene zbirke obsegale znanstveno in strokovno literaturo.«

Narodna in študijska knjižnica nadaljuje bogato tradicijo društev, čitalnic in knjižnic, ki so delovale od leta 1848 dalje na ozemlju, na katerem danes živi slovenska narodna skupnost v Italiji, oziroma na ozemlju avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Naj navedemo samo dve slovenski bralni društvi, ki sta bili ustanovljeni leta 1848 v Gorici in Trstu, ter Slavjansko čitalnico v Trstu leta 1861 in Slovensko čitalnico v Gorici leta 1862. Po prvi svetovni vojni je fašizem z nasiljem popolnoma zatrl vso to kulturno dejavnost in dediščino. Po drugi svetovni vojni je bilo treba začeti znova. V tako obnovitveno dejavnost spada tudi ustanovitev Narodne in študijske knjižnice.

Republika Italija je uradno priznala obstoj, dejavnost in status knjižnice ter njeno posebno in specifično vlogo na ozemlju avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine.

Narodna in študijska knjižnica je ustanovni član Slovenske kulturno gospodarske zveze od leta 1954 in član Sveta slovenskih organizacij od leta 1992.

Narodna in študijska knjižnica je včlanjena v Italijansko združenje knjižnic (Associazione italiana biblioteche-AIB).

 

I. POGLAVJE

Ime in sedež

1. člen

Ustanovi se za nedoločen čas združenje NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA – BIBLIOTECA NAZIONALE SLOVENA E DEGLI STUDI.

2. člen

Pravni sedež združenja je v Trstu, deluje pa tudi v decentraliziranih sedežih. Združenje lahko ustanovi svoje podružnice na celotnem ozemlju avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.

 

II. POGLAVJE
Namen in predmet

3. člen

Združenje nima dobičkonosnih namenov, pač pa ima namen ustanavljati in voditi knjižnice ter študijska in raziskovalna središča in jim preskrbovati knjige, tiskana besedila in na sploh avdiovizualne pripomočke ter ustrezno opremo v skladu s statutom in notranjim pravilnikom ter pospeševati njihovo dejavnost.

Združenje namerava zlasti:

– krepiti socialno solidarnost z raziskovanjem, varovanjem in vrednotenjem gradiva umetniškega, zgodovinskega in kulturnega pomena;

– pospeševati in širiti slovensko kulturo, literaturo in jezik;

– ustanavljati knjižnice in središča za kulturne dejavnosti;

– širiti slikovno in didaktično gradivo;

– organizirati kulturne prireditve in mladinske raziskovalne tabore;

– izdajati priložnostne publikacije;

– ustanavljati zgodovinske muzeje in arhive ter dajati pobude zanje;

– opravljati didaktično in raziskovalno dejavnost za šole vseh vrst in stopenj;

– izpopolnjevati in izobraževati učno osebje in druge strokovne profile;

– organizirati razstave, posvete, seminarje in strokovne laboratorije;

– razpisovati štipendije in nagrade, ki zanimajo združenje;

– sodelovati z drugimi združenji, ustanovami, muzeji, skladi in univerzami na področjih skupnega zanimanja bodisi v Italiji kakor tudi v tujini;

– skrbeti za ohranjanje kulturnih dobrin;

– navezovati stike in sklepati dogovore z javnimi ustanovami za skupno delovanje ter sodelovati pri kulturnih prireditvah in pobudah;

– priložnostno organizirati javne nabirke tudi skromnih prispevkov ob raznih proslavah, obletnicah in drugih akcijah.

Združenje ne more opravljati drugih dejavnosti razen zgoraj omenjenih z izjemo onih, ki so z gornjimi v neposredni zvezi ali tistih, ki dopolnjujejo statutarno dejavnost.

 

III. POGLAVJE

Člani

4. člen

Število članov je neomejeno. V združenje se lahko včlanijo fizične osebe, ki jih sprejme upravni odbor.

Kdor bi rad postal član združenja, mora vložiti pisno prošnjo na upravni odbor ter se obvezati, da bo spoštoval statut in morebitne pravilnike in sklepe, ki jih bodo sprejeli razni organi združenja.

Pristop združenju je za nedoločen čas in ne more biti časovno omejen, pri čemer je vsekakor možna pravica do odstopa.

5. člen

Član ima pravico, da:

– sodeluje pri vseh dejavnostih združenja;

– se udeležuje občnih zborov ter z glasovanjem tudi odobri ali spremeni določbe statuta in morebitnih pravilnikov ter voli vodstvene organe združenja;

– je izvoljen v vodstvene organe združenja;

– se poslužuje storitev združenja.

Člani morajo spoštovati statut, notranje pravilnike in sklepe, ki jih sprejmejo organi združenja.

6. člen

Članstvo preneha zaradi:

– odstopa;

– smrti;

– izključitve, ki jo izreče upravni odbor z absolutno večino svojih članov, če ugotovi, da se član ne drži predpisov tega statuta, notranjih pravilnikov in sklepov organov združenja ali pa ravna tako, da kakorkoli moralno ali materialno škodi združenju.

Če član se ni udeležil petih (5) zaporednih občnih zborov in na tak način ne izkaže zanimanja za nadaljnje članstvo, upravni odbor pošlje članu obvestilo, s katerim ga pozove naj izrazi svoj namen glede nadaljnega sodelovanja pri ustanovi. Če se član na vabilo ne odzove in s tem ne izkaže zanimanja za nadaljnje članstvo, ga Upravni odbor lahko dokončno izbriše iz članske knjige.

Izključitev začne veljati, potem ko jo vpišejo v člansko knjigo. Izključeni člani se bodo smeli pritožiti proti ukrepu o izključitvi na prvem rednem občnem zboru.

 

IV. POGLAVJE

Organi združenja

7. člen

Organi združenja so:

– občni zbor;

– upravni odbor;

– nadzorni odbor.

Občni zbor

8. člen

Občni zbor je lahko redni ali izredni. Tako redni kot izredni občni zbor sta sklicana, kadar se to zdi potrebno upravnemu odboru, ali pa v roku enega meseca, potem ko to utemeljeno zahteva vsaj 1/10 (ena desetina) članov. V primeru, da ga upravni odbor iz kateregakoli razloga ne skliče, stori to nadzorni odbor v naslednjih štirinajstih dneh. Redni občni zbor pa je vsekakor sklican enkrat na leto. Sklican je s pisnim sporočilom vsakemu članu posebej po navadni ali elektronski pošti ali pa z objavo obvestila o sklicu v kakem krajevnem časniku vsaj osem (8) dni pred dnem, ki je določen za občni zbor.

Obvestilo o sklicu mora vsebovati dan in uro prvega in drugega sklica ter kraj in dnevni red.

Občni zbori praviloma niso odprti za javnost, lahko pa na njih sodelujejo gostje. O prepustitvi ne-članov združenja na občni zbor odloča oseba, ki občnemu zboru predseduje.

Delovni jezik občnega zbora je slovenščina.

Redni občni zbor je sklepčen v prvem sklicu, če je navzoča vsaj polovica članov, v drugem pa ne glede na število udeležencev. Sklepe o vseh zadevah na dnevnem redu sprejema z večino navzočih članov.

Drugo sklicanje je eno uro po prvem.

Redni občni zbor je pristojen, da:

– izdela program dejavnosti;

– sklepa o smernicah in splošnih navodilih združenja;

– izvoli organe združenja;

– odobri proračune in obračune, ki jih pripravi upravni odbor;

– sklepa o vseh drugih zadevah v zvezi z upravljanjem združenja, ki mu jih podeljuje ta statut ali mu jih daje v proučitev upravni odbor;

– odobri notranje pravilnike.

9. člen

Izredni občni zbor je sklepčen v prvem sklicu, če je navzoča večina članov in, v drugem sklicu, če je navzoča ena tretjina (1/3) vseh članov. Sklepe sprejema, če zanje glasuje večina navzočih.

Drugo sklicanje je lahko eno uro po prvem.

Izredni občni zbor je pristojen, da odloča:

– o spremembah statuta;

– o razpustu združenja.

Za sklep o razpustu združenja so potrebni kvorumi, ki jih določa 18. člen tega statuta.

10. člen

Na občnem zboru imajo volilno pravico vsi polnoletni člani.

Člane lahko na občnem zboru zastopajo drugi člani. V ta namen potrebujejo pisno pooblastilo, katerega veljavnost pred pričetkom občnega zbora preveri tajnik upravnega odbora ali njegov pooblaščenec. Vsak član lahko zastopa največ dva (2) druga člana.

Občnemu zboru predseduje predsednik upravnega odbora, če tega ni, pa podpredsednik; če ni ne enega ne drugega, imenuje občni zbor svojega predsednika.

Predsednik imenuje tajnika občnega zbora in, če se mu zdi potrebno, dva skrutinatorja.

O zasedanjih občnega zbora se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in tajnik ter morebitna skrutinatorja.

Upravni odbor

11. člen

Združenje vodi upravni odbor. Sestavlja ga od najmanj pet do največ enajst odbornikov, ki jih izvoli redni občni zbor. Izvoljeni so za tri leta in smejo biti ponovno izvoljeni.

V primeru odstopa ali smrti kakega odbornika upravni odbor poskrbi za njegovo nadomestitev s prvim neizvoljenim članom. Če odstopi več kot polovica odbornikov, preostali odborniki ostanejo na svojem mestu samo za redno upravljanje in morajo sklicati občni zbor v tridesetih (30) dneh.

Upravni odbor, ki mu je dodeljena oblast za redno in izredno upravljanje združenja ima naslednje naloge:

– sklepa o vseh zadevah, ki se tičejo delovanja združenja za dosego njegovih ciljev;

– izvaja sklepe občnega zbora;

– upravlja premoženje združenja, sklepa o nakupih in prodajah ter o vprašanjih, ki zadevajo osebje;

– pripravlja gospodarske in finančne obračune in proračune ter splošne načrte o delovanju združenja ter jih daje v odobritev občnemu zboru;

– sprejema in izključuje člane;

– sestavlja morebitne notranje pravilnike knjižnice in jih daje v odobritev občnemu zboru;

– se poslužuje vsakršnega statutarnega sredstva za dosego ciljev združenja.

Sklepi so veljavni, če je navzoča večina odbornikov in če zanje glasuje večina navzočih. V primeru enakega števila glasov, prevlada glas tistega, ki predseduje seji.

12. člen

Odbor imenuje iz svoje srede predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika. Odbornikom ne pripada nobena denarna nagrada.

13. člen

Odbor se sestane vsakokrat, ko se predsedniku zdi potrebno ali pa ko to zahtevata vsaj dva odbornika, vsekakor pa vsaj enkrat na leto, da sklepa o obračunu in proračunu ter o družbenih deležih.

Odboru predseduje predsednik, v njegovi odsotnosti podpredsednik; če pa sta oba odsotna, mu predseduje najstarejši odbornik. Sej upravnega odbora se udeležujeta tudi ravnatelj in predstavnik osebja, a nimata glasovalne pravice. Zapisnik o sejah, ki ga podpišeta predsednik in tajnik, se vpiše v posebno knjigo. Delovni jezik upravnega odbora je slovenščina.

Predsednik

14. člen

Predsednik, ki ga izvoli iz svoje srede upravni odbor, zastopa združenje pred tretjimi osebami in pred sodiščem ter podpisuje v imenu združenja. V primeru predsednikove odsotnosti ali zadržka pripadajo vse njegove funkcije podpredsedniku. V primeru njegove odsotnosti ali zadržka pa drugemu odborniku, ki ga imenuje upravni odbor.

Nadzorni odbor

15. člen

Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli redni občni zbor za tri leta in smejo biti ponovno izvoljeni. V svoji sredi imenuje predsednika.

V primeru odstopa ali smrti kakega nadzornika odbor poskrbi za njegovo nadomestitev s prvim neizvoljenim članom.

Člani nadzornega odbora se smejo udeleževati sej upravnega odbora, nimajo pa glasovalne pravice.

Nadzorni odbor ima nalogo, da:

– nadzoruje upravljanje združenja;

– pazi na spoštovanje zakonov in statuta ter na delovanje upravnega odbora in predlaga občnemu zboru svoja poročila o tej dejavnosti;

– preverja, ali je knjigovodstvo redno vodeno in/ali obračun ustreza knjigovodskemu stanju;

– skliče občni zbor v primeru, da tega upravni odbor noče storiti ali iz drugih razlogov.

 

V. POGLAVJE

Skupni sklad

16. člen

Premoženje združenja sestavljajo:

– članski prispevki, ki so neprenosljivi in jih ni mogoče prevrednotiti;

– razna darila in volila članov in nečlanov;

– prispevki javnih ustanov, tudi taki, ki so namenjeni posebnim in dokumentiranim programom v okviru uresničevanja statutarnih ciljev;

– dohodki od storitev;

– prejemki od odstopa dobrin in storitev pridruženim članom in tretjim osebam, tudi z izvrševanjem pomožnih in dodatnih oblik trgovske dejavnosti, vendar namenjenih institucionalnim ciljem;

– darila pridruženih članic in tretjih oseb;

– dohodki od prireditev in poslovanja, ki pa bodo vsekakor naloženi v dejavnosti, predvidene po statutu in one, ki so z njimi v neposredni zvezi;

– premičnine in nepremičnine, ki so last združenja;

– prejemki od raznih pobud, ki so namenjene lastnemu financiranju;

– prispevki Evropske unije in mednarodnih institucij;

– katerikoli drugi prejemki, ki večajo aktivo združenja.

Poslovna doba

17. člen

Obračun se nanaša na poslovno dobo, ki gre od prvega januarja do enaintridesetega decembra vsakega leta. Sestaviti ga mora upravni odbor in ga nato odobriti občni zbor v roku šestih mesecev po sklepu poslovne dobe. Tako kot premoženje se tudi prihodki, ki izhajajo iz dejavnosti združenja, morebitni preostanki ter skladi, rezerve in družbena glavnica ne smejo v nobenem primeru porazdeliti med člane, niti v posredni obliki.

 

VI. POGLAVJE
Razpust

18. člen

Sklep o razpustu združenja in prenosu njegovega premoženja mora sprejeti izredni občni zbor z večino vsaj treh četrtin (3/4) vseh članov.

V primeru razpusta bo občni zbor imenoval enega ali več likvidatorjev in jim določil pristojnosti. Preostala premoženjska aktiva bo dana kaki drugi slovenski ustanovi ali združenju s podobnimi cilji ali pa socialno koristni nepridobitniški organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji z namenom, da zasleduje javno koristno delo. Pri tem je potrebno mnenje nadzornega organa v skladu s 3. členom, 190. zakona št. 662 z dne 23. decembra 1996.

 

VII. POGLAVJE

Spori

19. člen

Za vse morebitne spore med člani ter med njimi in združenjem ali njegovimi organi bodo pristojni trije razsodniki, ki jih bo imenoval občni zbor. Izključena je vsaka druga sodna pristojnost. Razsodniki bodo razsojali po načelu “ex bono et aequo” brez vsakršnih formalnosti v postopku. Njihovo razsojanje bo brezprizivno.

Končna določba

20. člen

Za vse, česar ne predvideva ta statut, veljajo določbe Civilnega zakonika in veljavni zakonski predpisi.

TRANSPARENTNOST PRISPEVKOV JAVNIH UPRAV

Na osnovi zakona 124/2017, čl. 1, odst. 125-129 in okrožnice št. 2 z dne 11.01.2019 Ministrstva za delo objavljamo seznam javnih prispevkov, ki jih je prejela Narodna in študijska knjižnica za leto:

2018 (PDF)

2019 (PDF)

2020 (PDF)

UPRAVNI ODBOR
Marisa Skerkpredsednica
Alenka Floreninpodpredsednica
Ivo Corvapodpredsednik
Tanja Vesselblagajničarka
Davide Grinoverotajnik
Martin Drufovkačlan
Miran Košuta
član
NADZORNI ODBOR
Milko Di Battistapredsednik
Julijan Čavdekčlan
Eugenia Kozinačlanica
 
ZAPOSLENO OSEBJE
Luisa Gergoletdirektorica0481 531 733direktor@knjiznica.it
Karin Kocijančičračunovodkinja0481 531 733uprava@knjiznica.it
Jasmin Kovicpromocija dogodkov0481 531 733promo@knjiznica.it

Narodna in študijska knjižnica, Trst

Alenka Hrovatinknjižničarka040 635 629trst@knjiznica.it
Nina Raceknjižničarka040 635 629trst@knjiznica.it
Viviana Vodopivecbibliotekarka040 635 629trst@knjiznica.it
    

Slovenska knjižnica D. Feigel, Gorica

Breda Bertalaničknjižničarka0481 531 733gorica@knjiznica.it
Martina Humarbibliotekarka0481 531 733gorica@knjiznica.it

Oddelek za mlade bralce, Trst

Ivana Sobanbibliotekarka040 989 61 53mladinskioddelek@knjiznica.it

Odsek za zgodovino in etnografijo, Trst

Gabriela Caharijaknjižničarka040 989 61 52odsek@knjiznica.it
Štefan Čokraziskovalec040 989 61 52odsek@knjiznica.it