TS – Jolka Milič, ena prvih posredovalk med slovensko in italijansko kulturo
Dan slovenske kulture želimo na tržaškem sedežu obeležiti s spominom na leta 2021 preminulo prevajalko Jolko Milič, ki velja za eno izmed prvih posredovalk med slovensko in italijansko kulturo. Dogodek bo v petek, 10. februarja, ob 18. uri v čitalnici Narodne in študijske knjižnice (Ul. sv. Frančiška 20). Pripravljamo ga v sodelovanju s Slavističnim društvom Trst–Gorica–Videm.
Gostja večera bo literarna zgodovinarka Marija Pirjevec, ki bo v predavanju Prizadevanje prevajalke Jolke Milič (1926–2021) za uveljavitev Kosovelove poezije med Italijani predstavila življenje in delo Jolke Milič. Večer bo obogatilo branje Kosovelovih pesmi v prevodu Jolke Milič in odlomki iz zapisov Pavleta Merkuja in Aurelie Gruber Benco.
V okviru letošnjega kulturnega praznika želi prof. Marija Pirjevec v svojem posegu osvetliti, kolikšen je bil prispevek Jolke Milič, te neutrudne prevajalke slovenske književnosti v italijanščino, k uveljavitvi Kosovelove poezije med Italijani. Vemo, da je Trst v prvem povojnem obdobju, nabitem z nacionalnimi konflikti, molčal ne samo o pesniku Krasa in evropske agonije, temveč tudi o slovenski književnosti nasploh. Prvi znaki strpnejšega odnosa do tržaških Slovencev in njihove kulture so se pojavili šele na straneh revije Umana, ki jo je leta 1951 ustanovila in vrsto let urejala levo usmerjena intelektualka Aurelia Gruber Benco. Njeno prepričanje o nuji dialoga s slovenskimi someščani je med drugim izraz nekoliko ugodnejšega kulturnega ozračja, ki se je oblikovalo sredi šestdesetih let v nekaterih tržaških političnih krogih. Miličeva je z izjemno prevajalsko intuicijo znala ujeti ugodni trenutek in predstaviti v zbirki Poesie di velluto e Integrali (1972) italijanskim bralcem miselno in slogovno raznovrstnost kot tudi aktualnost Kosovelove lirike. Šlo je za pionirsko dejanje z daljnosežnim pomenom, saj je italijanski Kosovel spodbudil nekatere vidne italijanske intelektualce, da so se začeli seznanjati s slovensko kulturo.